Vse analize
Analitika · Javni vs. zasebni sektor · SURS + ISPAP + UMAR

Eden dela za štiri.
Trije v zasebnem
krijejo enega v javnem.

Slovenija 2024: 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, 734.000 v zasebnem. Razmerje 1 : 3,8. Javne plače 16 % višje (2.645 € vs. 2.281 € bruto) — rastejo dvakrat hitreje. Slovenija ima 21 ministrstev — več kot Nemčija (16), čeprav je 40× manjša. Od 1991 javni sektor +90 %. Plača vse: zasebno gospodarstvo.

21
MINISTRSTEV v Sloveniji
za 2 mio prebivalcev
(Nemčija jih ima 16!)
0
RAZLIKA bruto plače
(javna 2.645 € vs.
zasebna 2.281 €)
0
RAST javnega sektorja
od 1991 do 2024
(+~90.000 zaposlenih)
Kaj predlaga Straža? → Glej graf rasti
↓ drsni navzdol
01 · Kako matematika postane krivica

3 zasebni davkoplačevalci
krijejo enega javnega uradnika.
To je matematični limit.

Čestitamo, slovenski zasebni delavec!

Ti vstaneš ob 5. uri, voziš 30 minut na delo, delaš 8 ur za 1.500 € neto. Plačaš ~22.000 €/leto v davke in prispevke. Poleg sebe, družine in plač še moraš pokriti svoj del države.

Iz tvoje plače gre: ~25 % na pokojnine drugih, ~10 % na zdravstvo (vseh, vključno tujcev — glej našo analizo), ~12 % na javno upravo, šolstvo, vojsko in cele javne ustanove.

Posebnost: tvoja plača raste 4 % letno, javna pa 7 %. Razlika med tabo in javnim uslužbencem se vsako leto poveča. Ti delaš več, da on dobi več. Ti čakaš v čakalni vrsti, ki jo upravljajo oni.

To ni naključje. To je strukturna asimetrija slovenske države.

02 · Številke 2024

190.000 v javnem.
734.000 v zasebnem.
Razmerje 1 : 3,8.

Slovenija 2024: skupaj 998.000 delovno aktivnih (SURS). ~190.000 v javnem sektorju (19 %), ~734.000 v zasebnem (73,5 %), ostalih ~74.000 mejnih kategorij. Razmerje 1 : 3,8 — eden v javnem na vsakega 3,8 v zasebnem. To je MED NAJNIŽJIMI v razviti Evropi.

190k
Javni sektor 2024 · ISPAP · ~19 % delovno aktivnih · državna uprava + šolstvo + zdravstvo + obramba
734k
Zasebni sektor 2024 · ~73,5 % delovno aktivnih · gospodarstvo · plača davke za vse
998k
Skupaj delovno aktivni · 1.1.2024 · SURS · +9.000 vs. 2023
1 : 3,8
Razmerje javni : zasebni · 19 % vseh delovno aktivnih dela za državo
Mednarodna primerjava — Slovenija je MED NAJBOLJ NAPOLNJENIMI
Razvitije države imajo manjši javni delež: Švica 1:7 (samo 12 % javnih), Nemčija 1:5 (16 %), ZDA 1:5,5 (15 %). Slovenija s 1:3,8 (19 %) je bolj po vzhodno-evropskem profilu — kjer država prevladuje in zasebno gospodarstvo zaostaja. Manjši zasebni delež = manjša davčna osnova = večja obremenitev na vsakega zasebnega delavca.
03 · Rast javnega sektorja 1991–2024

Od 100.000 (1991)
na 190.000 (2024).
+90 % v 33 letih.

Po osamosvojitvi je Slovenija imela ~100.000 javnih uslužbencev. Danes jih je ~190.000skoraj DVOJNO. Med tem je delovno aktivna populacija narasla samo s ~870k na 998k (+15 %). Javni sektor raste 6× hitreje kot delovna populacija.

Število zaposlenih v javnem sektorju · 1991–2024

200k 180k 160k 140k 120k 100k 1991 100k 2000 135k 2008 155k 2015 167k 2021 187k 2024 190k +90% RAST
▰ MODRA: uradni ISPAP 2015–2024 · ▱ SIVA črtkana: rekonstrukcija 1991–2014 (MJU + SURS arhiv)
+~90.000
Več javnih uslužbencev 1991–2024 · ~3.000/leto neto
+21.000
Samo 2015–2022 · ~3.000/leto · ISPAP MJU
+1,5 %/leto
Letna rast javnega · 2015–2024 · vztrajno + brez recesij
+0,1 %/leto
Rast prebivalstva · skoraj nič · ~zaradi priseljevanja
04 · Hitrost rasti — TUKAJ smo unikatni

Plačilni razkorak +16 % ni nenavaden.
Toda 2× hitrejša rast javnih
JE nenavadna.

Po raziskavah ECB in IMF imajo v večini EU držav javne plače višje od zasebnih (izjeme: Nemčija, Belgija, Francija). Slovenski razkorak +16 % je zmeren — Avstrija, Italija, Norveška podobno; Luksemburg, Ciper, Grčija, Madžarska višje od nas. Naša UNIKATNOST je v hitrosti rasti: javne plače rastejo 2× hitreje kot zasebne. Vsako leto razkorak raste — namesto da bi se zmanjševal.

2.645 €
Javni sektor · povprečna bruto plača 2024 · SURS · +4,6 % nominalno
2.281 €
Zasebni sektor · povprečna bruto plača 2024 · SURS · +7,0 % nominalno (večja rast plač, a iz nižje izhodiščne osnove)
+7,6 %
Rast javne plače 1H 2024 · vs. zasebna +4,4 % · v polletju javne RASTEJO HITREJE
2× hitreje
Dolgoročna rast javnih plač · 2010–2024 · vs. zasebne · razkorak vsako leto raste
Plus: javni sektor ima boljše ugodnosti
35 dni dopusta povprečno v javnem sektorju (zasebni: ~25–28 dni). Krajši delovni čas (40 ur namerno, dejansko ~36–38). Bolnišice za bolniške ure dostopnejše. Pokojnine v povprečju 200–400 €/mes višje (zaradi višjih bruto plač). Skupaj: javni uslužbenec na isti delovni mesti zasluži 25–30 % več v življenjski perspektivi.
„Plače v javnem sektorju rastejo dvakrat hitreje kot v zasebnem. To pomeni, da se vrzel vsako leto poveča. Zasebni delavec, ki plača davke, gleda kako njegov denar gradi vrzel med njim in tistim, ki ga financira." — Domovina · analiza UMAR · 2024
05 · Davek ne pride iz nikoder

Vsak zasebni delavec letno
prispeva ~22.000 €
v sistem. Krije četrtino javnega uradnika.

Zasebni delavec s povprečno plačo (2.281 € bruto/mes) plača: 22 % delojemalec prispevki + 16 % delodajalec prispevki + dohodnina + DDV od porabe = ~22.000 €/leto skupne obremenitve v javni sistem. Javni uslužbenec stane državo ~85.000 €/leto (plača bruto + prispevki + ugodnosti). 4 zasebni delavci ravno krijejo 1 javnega uslužbenca. Razmerje 1:3,8 — TIK na limit.

~22.000 €
Letni prispevek zasebnega delavca v sistem · prispevki + dohodnina + DDV
~85.000 €
Letni strošek javnega uslužbenca · 2.645 € × 12 + delodajalčev prispevek + ugodnosti
3,8 : 1
Ravno na limitu vzdržnosti · 4 zasebni krijejo 1 javnega · brez rezerve za rast
2030?
Pri trenutni rasti · razmerje 1:3,5 · sistem postane neuravnotežen
Sistem fiskalno deluje samo dokler zasebni sektor raste
Slovenski sistem javnih uslužbencev temelji na predpostavki, da zasebni sektor neprekinjeno raste — ker plačuje vse. Če zasebni sektor stagnira (kar se zgodi v recesiji), javni sektor kljub temu raste, plače rastejo, ugodnosti rastejo. Posledica: tekoče izgube proračuna, povečana zadolženost, in nazadnje dvig davkov za zasebni sektor — kar GA šeNajbolj UDARI. Klasična past dolžne države.
06 · Demografija + javni sektor = bomba

Manj rojstev = manj zasebnih delavcev.
Več upokojencev = več javnih stroškov.
Sistem tikne.

Slovenija ima TFR 1,52 (2024) — najnižje ikoli. Vsako leto se rodi manj otrok, ki bodo čez 25 let zasebni delavci. Hkrati boomer generacija prehaja v upokojitev — vsako leto več upokojencev, vsako leto več zdravstvenih in pokojninskih izdatkov, vsako leto več javnih uslužbencev za njihovo oskrbo. Sistem ima dva časovne bombe: manj plačnikov + več prejemnikov.

−5 %
Slovenska delovna populacija 2050 · projekcija UMAR · brez priseljevanja −15 %
+30 %
Upokojencev 2040 · vs. 2024 · boomer val
1 : 3,2
Razmerje 2035 (projekcija) · če nadaljujemo trenutni trend rasti javnega · sistem neuravnotežen
~1 : 2
Razmerje 2050 (brez ukrepov) · če zasebni stagnira in javni raste · sistem se zruši
Pri 1:2 vsak zasebni delavec krije pol javnega uslužbenca
Pri sedanjem razmerju 1:3,8 sistem deluje, ampak z napetostjo. Pri projekciji 1:2 (do 2050) bi vsak zasebni delavec moral plačati skoraj POLOVICO stroška javnega uslužbenca — kar pomeni davčna obremenitev ~50–60 % bruto plače. To je raven, kjer zasebno gospodarstvo neha rasti. Najbolj produktivni se izselijo (kot že delajo). Kapitalske investicije pobegnejo. Sistem se sam pojede.
07 · Kako rešujejo drugje

Slovenija ima največjo
vlado per capita v Evropi.
Brez konkurence.

Slovenija ima 21 ministrstev za 2,1 milijona prebivalcev — 1 minister na 100.000 ljudi. To je najvišji delež v EU. Nemčija, ki je 40× večja, ima 16 ministrov. Francija, ki je 33× večja, ima 16. Švica, ki je 4× večja, ima 7. Več ministrstev = več plač, več kabinetov, več generalnih direktoratov, več podministrov.

Število ministrstev na milijon prebivalcev

10
🇸🇮 SLOVENIJA · 21 ministrstev / 2,1 mio · 1 minister na 100k ljudi · NAJVEČ V EU
1,4
🇦🇹 AVSTRIJA · 12 ministrov / 8,5 mio · 1 na 700k · 7× bolj učinkovito
1,1
🇸🇪 ŠVEDSKA · 11 ministrov / 10 mio · 1 na 909k · 9× bolj učinkovito
0,87
🇨🇭 ŠVICA · 7 ministrov / 8 mio · 1 na 1,14 mio · 11× bolj učinkovito
0,80
🇭🇺 MADŽARSKA · 8 ministrov / 10 mio · 1 na 1,25 mio · 12× bolj učinkovito
0,24
🇫🇷 FRANCIJA · 16 ministrov / 67 mio · 1 na 4,2 mio · 42× bolj učinkovito
0,19
🇩🇪 NEMČIJA · 16 ministrov / 83 mio · 1 na 5,2 mio · 52× bolj učinkovito
~1,5
EU POVPREČJE · ~6× bolj učinkovito od Slovenije · večina držav
Slovenija ima 21 ministrov, Nemčija 16 — pa je 40× večja
Slovenija ima MORE ministrov kot Nemčija (21 vs. 16) — kljub temu da Nemčija ima 40× več prebivalcev, 60× večji BDP, vodi največje gospodarstvo v Evropi. Vsak slovenski minister „upravlja" povprečno 100.000 ljudi — kar je velikost Kranja ali Maribora. Nemški minister upravlja 5,2 milijona — 52× več. Pa imajo bolj učinkovito javno upravo.

Razmerje javni : zasebni — širša slika

🇨🇭 ŠVICA
1 : 7 · 12 % javnih · davki 13–25 % · BDP/oseba 90k €
🇩🇪 NEMČIJA
1 : 5 · 16 % javnih · industrija močna · BDP/oseba 50k €
🇺🇸 ZDA
1 : 5,5 · 15 % javnih · majhna federalna admin · BDP/oseba 80k €
🇸🇮 SLOVENIJA
1 : 3,8 · 19 % javnih · BDP/oseba 30k € · sistem prevelik za gospodarstvo
Slovenija = Avstrijski model na hrvaški osnovi
Slovenija si je v 33 letih zgradila javni sektor po vzoru bogatih nemških dežel — ampak BDP/oseba imamo na ravni Češke ali Hrvaške. Šole, bolnišnice, ministrstva, agencije — vse na ravni Avstrije. Ne moremo si trajno privoščiti. Bodisi mora zasebno gospodarstvo zrasti za 50 %, bodisi javni sektor pasti za 30 %. Tretje opcije ni.
„Slovenija ima 21 ministrov. Nemčija jih ima 16. Razlika? Nemčija ima 40-krat več ljudi in 60-krat večje gospodarstvo. Slovenija si privošča vlado, ki bi jo lahko vodila država z 80 milijonov prebivalcev." — Komentar · primerjava EU vlad · 2024
08 · Naš predlog

Sedem ukrepov za vitko državo

V duhu 6. stebra programa Straže („Država služi narodu, ne obratno"). Sedem ukrepov, ki bi obnovili razmerje med javnim in zasebnim sektorjem v korist tistim, ki gospodarstvo poganjajo. Začenjamo z zmanjšanjem ministrstev iz 19 na 10 osnovnih.

01
Stop zaposlovanju javnih uslužbencev
Moratorij na novo zaposlovanje v javnem sektorju za 5 let. Naravno odhajanje v upokojitev = sistematično zmanjšanje. Cilj: 190k → 165k do 2030.
→ Estonija (cyber-državna reforma) · Nova Zelandija
02
Zmanjšanje ministrstev — samo osnovna
Iz 19 na 10 ministrstev. Samo osnovna: finance, notranje, zunanje, obramba, pravosodje, zdravje, šolstvo, delo+družina, gospodarstvo+kmetijstvo, energetika. Energetika kot samostojno (strateški interes), gospodarstvo in kmetijstvo združena (oba sta produkcija). Vse drugo (kultura, infrastruktura, javna uprava, digitalna preobrazba) se združi z osnovnimi — ali popolnoma ukine kot samostojen resor. Manj ministrstev = manj državnih sekretarjev, kabinetov, generalnih direktorjev.
→ Estonija (11 min.) · Švica (7 min.) · 6. steber Straže
03
Ukinitev podvojenih agencij
Audit vseh agencij in skladov. Vse, kar opravlja podobno funkcijo, se združi. (Trenutno ~80 javnih agencij — pol jih je redundantnih.)
→ Zgled: Estonija digitalna država · 6. steber Straže
04
Digitalizacija — UiPath + AI
RPA in AI za rutinsko administracijo. Davčna prijava, dovoljenja, zdravstvene kartice — vse digitalno avtomatizirano. Tudi pri Straži že predlagano (glej Stanovanjski poraz).
→ Estonija e-Residency · 6. steber Straže
05
Plače — povezati z zasebnim
Javne plače rastejo MAX z rastjo zasebnih. Konec sistema, kjer javne hitreje. Stop ločeni „kolektivni pogajanji" za javni sektor — uskladitev z gospodarstvom.
→ Skandinavski model · zaupanje med sektorji
06
Davčne olajšave za zasebno gospodarstvo
Enotna 10 % DDV stopnja (6. steber Straže) + znižanje prispevkov za delodajalce za podjetja, ki rastejo. Naj zasebna podjetja imajo več plač za delavce.
→ Madžarska · Irska · Estonija
07
Umik države iz komercialnih sektorjev
Privatizacija ali ukinitev državnih „komercialnih" podjetij, kjer država nepotrebno tekmuje z zasebnimi podjetji (telekomunikacije, gostinstvo, distribucija itd.). 6. steber Straže.
→ Reagan/Thatcher revolucija · slovenska reforma
BOG · DRUŽINA · DOMOVINA Vitka država. Močno zasebno gospodarstvo.
Slovenec, ki dela, naj zasluži več. Slovenec, ki vodi podjetje, naj raste.
„Država služi narodu, ne obratno." (6. steber programa Straže)
→ Na rešitev