Slovenija 2024: 16.875 rojstev — najmanj od 1922. Od teh 18,6 % tujim materam, dodatnih ~10 % naturaliziranim ex-YU materam. Po V5 modelu (slovenija-2050) je delež etničnih Slovencev padel s 83,1 % (popis 2002) na ~69 %. Realna TFR etničnih Slovenk: 1,41–1,49. Polabski Slovani so šli mirno. Brez krvi.
Leta 2020 je bilo 13 % vseh otrok rojenih tujim materam. Leta 2024 že 18,6 %. To je rast za 43 % v štirih letih. Skupno število rojstev v Sloveniji hkrati upada — 2024 je bila zgodovinsko najnižja vrednost od leta 1922 (102 let pozneje). Brez tujih mater bi bilo število rojstev še nižje.
| Leto | Skupaj rojstev | Tuje matere | Delež tujih | Slovenske matere |
|---|---|---|---|---|
| 2020 | 18.767 | 2.462 | 13,1 % | 16.305 |
| 2021 | ~18.000 | ~2.500 | ~13,5 % | ~15.500 |
| 2022 | ~17.500 | ~2.700 | ~15,4 % | ~14.800 |
| 2023 | 17.000 | 2.807 | 16,5 % | 14.193 |
| 2024 | 16.875 | 3.139 | 18,6 % | 13.736 |
Rojstev slovenskim materam je bilo leta 2020 16.305, leta 2024 le še 13.736. To je −15,8 % v 4 letih — približno −640 slovenskih otrok na leto. Hkrati tuje matere v istem obdobju pridobivajo: +27 % (2.462 → 3.139). Sliko Slovenije se hitro spreminja — vsak razred v prvi razred 2030 bo imel demografsko drugačno strukturo kot leta 2020.
Od 3.139 otrok rojenih tujim materam v 2024 prihaja velika večina iz dveh držav. Bosna in Hercegovina predstavlja 46 %, Kosovo 22 %. Skupaj 68 % vseh tujih rojstev iz teh dveh držav — kar pomeni, da je 12,6 % vseh rojstev v Sloveniji v 2024 otrok iz BiH ali kosovske družine.
| Država državljanstva matere | Št. otrok 2024 | % tujih mater | % vseh rojstev |
|---|---|---|---|
| Bosna in Hercegovina | ~1.444 | 46 % | 8,6 % |
| Kosovo | ~691 | 22 % | 4,1 % |
| Države EU (večinoma Hrvaška) | ~283 | 9 % | 1,7 % |
| Srbija | ~157 | 5 % | 0,9 % |
| Severna Makedonija | ~94 | 3 % | 0,6 % |
| Ostale (Ukrajina, Albanija, ostali) | ~470 | 15 % | 2,8 % |
| SKUPAJ tuje matere | 3.139 | 100 % | 18,6 % |
Vsak osmi otrok, rojen v Sloveniji v letu 2024, je otrok BiH ali kosovske matere. To je 2.135 otrok — kar je več kot vsi rojeni otroci v posameznem letu med 1922 in 1939 v slovenskem narodu. Slovenski narod je v zadnjem stoletju imel obdobja velikih bralcev (po II. svet. vojni), vendar takšne strukture etnično ne-slovenskih rojstev še ni doživel.
Najpomembnejša ugotovitev cele analitike. Doma v matičnih državah ex-YU narodi nimajo višje rodnosti kot Slovenci. Po podatkih Svetovne banke za leto 2023/2024:
| Država | TFR doma 2024 | TFR priseljenk v SLO (SURS 2018) | Razlika |
|---|---|---|---|
| SLOVENIJA | 1,55 | — | — |
| BiH | 1,49 | 1,70 | +14 % |
| Srbija | ~1,50 | 1,55 | +3 % |
| Hrvaška | ~1,50 | 1,71 | +14 % |
| Severna Makedonija | ~1,45 | 1,44 | +3 % |
| Kosovo | 1,55–1,87 | 1,76 | 0 – +13 % |
| Črna gora | ~1,75 | 1,91 | +9 % |
BiH ima dejansko nižjo rodnost kot Slovenija! Vendar BiH priseljenke v Sloveniji rodijo 1,70 otroka — to je 14 % več kot doma. Enaka logika za Hrvate (1,50 doma, 1,71 v SLO). Razlog ni biološki — razlog je selekcijski.
V Slovenijo se priseljujejo predvsem mladi pari iz revnejših, ruralnih in tradicionalnih območij BiH, Kosova, Srbije in Makedonije. To so kohorte, ki imajo doma rodnost 1,8-2,0 (nadpovprečno), ne pa urbane sekularne kohorte z rodnostjo 1,2-1,4 (podpovprečno).
V Sloveniji jih pričaka socialni sistem, ki nagrajuje veliko družino: otroški dodatek za vsakega otroka, neprofitno stanovanje s točkovnikom, ki favorizira nizki dohodek + veliko otrok, subvencije za vrtec. Selekcijska kohorta + spodbudni sistem = TFR 1,70 namesto domačih 1,49.
Slovenija pa ne nagrajuje slovenske mlade družine z istimi ukrepi. Slovenska mati z dvojnim dohodkom in slovenskim priimkom ima manj točk za neprofitno stanovanje kot bosanska mati z minimalno plačo in 4 otroci. Sistem favorizira kombinacijo "nizek dohodek + veliko otrok" — ne glede na etnijo. Slovenske družine v ta okvir ne sodijo.
Razdelitev po izvoru matere (priseljenke v Sloveniji) — pomembno: višja TFR je posledica selekcije migrirajočih kohort, ne biološke razlike narodov.
SURS od 2011 ne objavlja več etničnih statistik. Vsi podatki o "Slovenkah" merijo državljanstvo matere, ne etnično pripadnost. Po V5 demografskem modelu strazar.si (slovenija-2050) je delež etničnih Slovencev v populaciji padel s 83,1 % (popis 2002) na ~69 % (2024). Onomastična analiza SURS top 100 priimkov potrjuje, da je med "slovenskimi državljankami v rodni dobi" znaten delež ne-etničnih Slovenk:
Z izračunom: 1,55 = 0,80×x + 0,15×2,25 + 0,05×1,21 ⇒ x ≈ 1,41–1,49.
Če uradna TFR "Slovenk" znaša 1,55 in vključuje ~20 % ne-etnično Slovenk z bistveno višjo rodnostjo (TFR 2,1–2,4), je resnična TFR etničnih Slovenk verjetno 1,41–1,49.
Slovenski narod izgublja matematično vsako leto ~30 % "nadomestne kohorte". V 30 letih — ena generacija — to pomeni odvzem približno polovice rojstne moči etničnega slovenskega naroda. To se ujema z V5 projekcijo strazar.si: pri "status quo" scenariju delež etničnih Slovencev pade z ~69 % (2024) na ~50–55 % do 2050.
Metodološka opomba: SURS od 2011 ne objavlja več etničnih statistik zaradi varstva osebnih podatkov. Da bi natančno določili TFR etničnih Slovenk, bi potrebovali analitiko priimkov pri rojstnih matičnih knjigah (kakršno smo izvedli pri neprofitnih stanovanjih) — vendar ti podatki niso javno dostopni za nove rojstve. Naša ocena 1,41–1,49 sloni na izračunu skupne TFR minus ocenjeni prispevek ne-etničnih slovenskih državljank.
Vpiši svoj priimek (ali priimek partnerja, sodelavca, kogarkoli). Naš onomastični klasifikator ti pove etnično poreklo po standardni metodologiji (-IĆ vs -IČ markers, -SHI/-AJ albanski markers itd.).
Metodologija temelji na standardnih onomastičnih markerjih: slovenski končnici -IČ, -NIK, -AR, -EC, -EK, -ŠEK; ex-YU markerji -IĆ, -OVIĆ, -EVIĆ, -DŽIĆ; albanski markerji -AJ, -SHI, -IQI, -ALLI, -KU. Razvrstitev je verjetnostna — posamezni izjeme obstajajo.
Med SURS top 100 priimkov so številni izrazito slovenski — z razpoznavnimi končnicami -NIK, -AR, -EC, -ŠEK. Ti so danes pretežno v populaciji starejši od 50 let. Mlajših nosilcev je vse manj, ker je TFR etničnih Slovenk samo ~1,45.
| Priimek | Št. oseb (2024) | Pretežno starost | Status |
|---|---|---|---|
| Potočnik | 4.544 | 50+ | ⚠ OGROŽEN |
| Mlakar | 3.872 | 50+ | ⚠ OGROŽEN |
| Korošec | 3.204 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Bizjak | 3.088 | 50+ | ⚠ OGROŽEN |
| Kotnik | 3.052 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Hribar | 3.006 | 60+ | ✗ KRITIČNO |
| Rozman | 2.850 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Hočevar | 2.746 | 60+ | ✗ KRITIČNO |
| Žagar | 2.713 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Klemenčič | 2.339 | 50+ | ⚠ OGROŽEN |
| Pušnik | 1.665 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Žnidaršič | 1.494 | 60+ | ✗ KRITIČNO |
| Tomšič | 1.488 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Marolt | 1.507 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Dolinar | 1.451 | 55+ | ⚠ OGROŽEN |
| Skupna napoved 2050: vsi ti priimki bodo izgubili 30-40 % nosilcev brez radikalne demografske obnove. | |||
Vsak slovenski priimek se v tej generaciji "polovi". Če imata starša priimek Mlakar in v zakonu rodita 1,45 otroka (uradna TFR), polovica otrok dobi mamin priimek, polovica očetov. To pomeni: v eni generaciji nosilcev priimka Mlakar bo 0,73 nosilcev iz prejšnje — torej priimek "Mlakar" izgublja 27 % vsako generacijo.
V 3 generacijah (~75 let) bo nosilcev priimka samo 0,73³ = 39 % današnjega števila. Hkrati pa Kovačević, Hodžić, Krasniqi rastejo z TFR 2,1–2,4.
Če bo tako se nadaljevalo, bodo top 3 najpogostejši priimki Slovenije leta 2080 verjetno Novak, Kovačević in Krasniqi. Novak ostaja zaradi velikega bazena (10.620), a se zmanjšuje. Kovačević in Krasniqi rasteta:
Vsi tradicionalni slovenski priimki — Hribar, Žagar, Hočevar, Rozman, Bizjak — bodo padli pod top 30. Slovenija po imenovanju ne bo več Slovenija.
Tipična slovenska družina v treh generacijah. Realne številke iz SURS — kako se je rodnost izpraznila v eni generaciji.
Rojena 1940 · TFR generacije: 2,8
Rodila 4 otrok (1962-1972) · Vse rojene v isti vasi.
Slovenija takrat: 96 % etničnih Slovencev. Vasi polne otrok.
Rojena 1970 · kohortna TFR generacije: ~1,5
Rodila 1-2 otroka (1998-2002) · pogosta urbanizacija + odlog.
Slovenija takrat: 88 % etničnih Slovencev. Prihod prvih ex-YU sosed. SURS TFR 1995-2010: 1,21-1,57.
Rojena 1998 · TFR generacije: 1,45
Rodila 1 otroka (2026) · ali pa še nobenega · stanovanje predrago.
Slovenija danes: ~69 % etničnih Slovencev. Razred v vrtcu: 30 % ex-YU/alb priimkov.
Marija (stara mama) je rodila 4 otrok. Tanja (mati) rodi 1-2. Lara (vnuka) rodi 1 ali 0. Razlika ni "družbeni napredek" ali "ženska emancipacija" — to je matematični pokol slovenskega naroda. Hkrati v isti vasi Edita Kovačević rodi 2-3 otroke (TFR 2,1-2,4) ker je sistem nagrajen "nizek dohodek + veliko otrok".
Spremenjena populacija — preoblikovan narod.
Najpoštenejša napoved za slovensko prihodnost ne pride iz arheologije. Pride iz živih slovanskih manjšin, ki danes pod nemškim, italijanskim in avstrijskim pritiskom postopno izginjajo. Njihovo stanje danes je naša možna prihodnost čez 50 let — če ne ukrepamo.
| Narod | 1900 | Danes | Trend |
|---|---|---|---|
| Lužiški Srbi (Sorbi) Nemčija, Lužica |
~150.000 govorcev | ~15.000–30.000 | −80 % v 125 letih |
| Koroški Slovenci Avstrija |
~85.000 govorcev | ~12.000–25.000 | −85 % v 125 letih |
| Beneški Slovenci Italija, Furlanija |
~36.000 govorcev | ~5.000–8.000 | −85 % v 125 letih |
| Kašubi Poljska, Pomorska |
~200.000 | ~108.000 govorcev | −46 % v 125 letih |
| Lemki / Rusini Poljska/Slovaška/Ukrajina |
~200.000 | ~25.000–50.000 | −80 % (deportacije + asimilacija) |
| SLOVENCI v lastni državi | ~1.300.000 (98 % v 1900) |
~1.470.000 (69 % v 2024) |
Delež −29 pp · padec se pospešuje |
Lužiški Srbi (po nemško Sorben/Wenden) so slovanski narod, ki je tisočletje živel v Lužici (med Berlinom in Dresdom). Leta 1900 jih je bilo še ~150.000 govorcev. Danes manj kot 30.000. Niso bili izgnani — preprosto so njihovi otroci prenehali govoriti lužiškosrbsko.
Lužiški Srbi imajo lastno državo? Ne. Lastni parlament? Ne. Lastno medijsko hišo? Komaj. Imajo pa enako TFR kot Slovenci — 1,4-1,5.
Naslednji v vrsti: koroški Slovenci. Pred 100 leti jih je bilo 85.000. Danes 12.000–25.000 še uporablja slovenščino doma. Avstrijski pritisk + nizka rodnost + ekonomska migracija = popoln padec v 4 generacijah.
Razlika med Slovenci v Sloveniji in Slovenci na Koroškem? V Sloveniji imamo svojo državo. Drugo razliko ne najdem — TFR, vzorec naselja, ekonomski pritisk vse enako.
Pred 100 leti so na avstrijskem Koroškem Slovenci tvorili večino v veliko vaseh. Danes večina vasi govori samo nemško, Slovenci so manjšina v lastnih krajih. Niso pomrli. Niso jih izgnali. Preprosto so se nehali rojevati v slovenski jezik.
V dveh generacijah lahko Ljubljana, Maribor in Celje izgledajo kot Celovec danes: spomeniki, cerkve, imena ulic — slovenska. Ljudje — drugačni.
Koroška ni zgodovinski primer iz oddaljene preteklosti. Je živa primerjava 60 km od Ljubljane. Slovenci tam izumirajo prav zdaj, ko to berete.
V5 model strazar.si projicira, da bo smrtnostni vrh boomerske generacije Slovencev nastopil med 2033 in 2040. Generacije, rojene 1948-1955 (TFR 2,8) zdaj umirajo. To pomeni:
Naslednjih 15 let je odločilno. Po 2040 bo etničnih Slovencev ostalo pod 1,2 milijona — tipično velikost regije. Politika obnove rodnosti mora delovati ZDAJ, ne čez desetletje. V5 model strazar.si je tu kristalno jasen: vsako leto zamude pomeni 25.000 etničnih Slovencev manj.
Če imaš danes 30 let, bo tvoj vnuk živel leta 2080 v Sloveniji, ki je po V5 modelu strazar.si ~50 % etnično slovenska. Razred v vrtcu, sosedi, sodelavci, prijatelji — vse spremenjeno. Nikogar nismo pobili. Mi smo se preprosto sami "presmejali" iz zgodovine.
Učiteljica: Edina Mehić-Novak. Tvoj vnuk: edini z dedom iz "stare slovenske vasi".
Vsi so legitimno slovenski državljani, govorijo slovensko. Ampak narod, za katerega Cankar je pisal, ne odloča več v lastni državi.
Krščanstvo v Sloveniji — verska manjšina. Slovenski katoliki: izumirajoči primer.
Vsi zgornji scenariji so izračunani po V5 modelu strazar.si + naši onomastični analizi SURS. Brez kakršne koli ekstrapolacije v drugačno smer. Pri TFR 1,45 (etnične Slovenke) in TFR 2,1+ (priseljenske kohorte) je to matematični izhod čez 55 let.
Edina možnost spremembe: radikalna demografska obnova — slovenske družine z 3-4 otroki ali več, kombinacija davčnih in stanovanjskih ukrepov, zaprtje meje za ekonomske migrante. Vse to je politična odločitev. Ki je še nismo sprejeli.
Med leti 2010 in 2024 je v Sloveniji izumrlo ali padlo pod 5 nosilcev (SURS jih več ne objavlja!) na stotine starih slovenskih priimkov. Vsak od teh priimkov ima zgodbo — vas, družino, zgodovino, ki se je končala s tem nosilcem.
"Hudobivnik" je verjetno izviral iz vasi na Štajerskem. "Šinkovec" iz Notranjske. "Markošek" iz Pomurja. "Drnovšek" iz Dolenjske. Vsak slovenski priimek je kolektivna zgodba več generacij, rojstev na isti zemlji, cerkve in pokopališča.
Ko priimek pade pod statistični prag (5 nosilcev), to ni le številka. To je konec družinske veje, ki je trajala stoletja. Naša zemlja "pozabi" svoje ljudi.
Kovačević, Krasniqi, Hodžić — ti priimki rastejo. Šinkovec, Drnovšek, Hudobivnik — ti izumirajo. To se imenuje zamenjava — ne sožitje.
To ni izmišljen primer. Ta razred bi lahko bil v katerikoli ljubljanski osnovni šoli ali vrtcu — Moste, Šiška, Bežigrad, Vič. Posnetek 24 otrok rojenih okoli 2020, ki so septembra 2026 začeli OŠ.
Ta razred ni zmišljen — sestavljen je iz najpogostejših priimkov v MOL 2024-2025 glede na onomastično analizo JSS razpisov in SURS top 100. V realnem ljubljanskem razredu se ta odstotek le potrjuje: priseljenske družine se osredotočajo v mestnih jedrih, predvsem v Mostah, Šiški in Bežigradu.
Jakob Novak, Filip Krajnc, Tinkara Mlakar — so že manjšina. V matični deželi svojih prednikov.
Cankar je v "Hlapcih" pisal o Slovencih, ki so postali tujci v lastni hiši. Leta 1910. Takrat so bili "tujci" Nemci v Mariboru in Italijani v Trstu.
Leta 2026 so "tujci" — z legitimnim slovenskim državljanstvom — Kovačević, Hodžić, Krasniqi, Petrović. Pridejo, rodijo, ostanejo. Po pravnem statusu Slovenci. Po onomastiki in TFR kohorti — ne.
Cankar bi danes pisal o tem. Mi bomo pisali o tem. Vprašanje je samo: ali bomo to PREŽIVELI ali pa bomo prihodnja generacija prebivala v Sloveniji kot manjšina?
Statistični urad RS objavlja seznam 100 najpogostejših priimkov v Sloveniji. Onomastična analiza tega seznama (1. januar 2024 · 2.123.949 prebivalcev) razkrije, kako močno je etnično ne-slovenska populacija že vraščena v slovenski demografski tkanj.
| Rang | Priimek | Št. oseb | Izvor |
|---|---|---|---|
| 34. | Kovačević | 2.083 | EX-YU (bošnjaški/srbski) · −IĆ |
| 39. | Krasniqi | 1.913 | ALB (kosovski) |
| 48. | Petrović | 1.708 | EX-YU (srbski) · −OVIĆ |
| 53. | Hodžić | 1.685 | EX-YU (bošnjaški) · −IĆ |
| 55. | Gashi | 1.672 | ALB (kosovski) |
| 69. | Jovanović | 1.523 | EX-YU (srbski) · −OVIĆ |
| 78. | Marković | 1.465 | EX-YU (srbski) · −OVIĆ |
| 94. | Ilić | 1.342 | EX-YU (srbski) · −IĆ |
| 97. | Nikolić | 1.318 | EX-YU (srbski) · −IĆ |
| 100. | Popović | 1.305 | EX-YU (srbski) · −OVIĆ |
| — | SKUPAJ | 16.014 | 10 priimkov |
Najbolj povedna številka: priimek Kovačević je 34. najpogostejši v Sloveniji. To pomeni, da je v Sloveniji več Kovačević (2.083) kot Hrovatov (1.915), Krasniqi (1.913), Lahov (1.805), Pavličev (1.786) in Tomažičev (1.723). To ni majhna priseljenska skupnost — to je strukturni del slovenske demografske slike.
Od 100 najpogostejših slovenskih priimkov je 5 srbskih oblik na −OVIĆ: Petrović, Jovanović, Marković, Nikolić, Popović. To so vse jasno markirane srbske oblike priimkov, ne pa slovenizirane (−ovič). Skupaj 7.319 oseb — toliko kot velika slovenska občina.
K temu dodajmo 2 bošnjaška na −IĆ (Kovačević, Hodžić — skupaj 3.768) in 2 albanska (Krasniqi, Gashi — skupaj 3.585), in dobimo 14.672 oseb v top 100 priimkov, ki so jasno etnično ne-slovenske. To ni statistični šum — to je sistematični kazalec etnične preobrazbe slovenske populacije.
In ker SURS ne prikazuje priimkov s manj kot 5 osebami, je realna številka veliko večja. Med priimki ranga 100-1.000 in 1.000-10.000 je delež ex-YU/alb verjetno še višji — saj so to bolj sveži priseljenski priimki, ki še niso dosegli velike numerične mase.
SURS poročilo "Imena in priimki: Kaj se je v desetih letih spremenilo?" (2020) ugotavlja, da je glavni razlog naraščanja raznolikosti priimkov sprememba sestave prebivalstva:
Med 2010 in 2024 se je delež tujih državljanov v Sloveniji povečal z 4 % na 10,5 % — to je rast za +163 % v 14 letih. Te osebe pa po naravi naturalizacije prej ali slej pridobijo slovensko državljanstvo in s tem v statistiki postanejo "Slovenci". Onomastično ostanejo Kovačević, Hodžić, Petrović — etnično se ne spremenijo, statistično pa.
Vsi naši zgornji podatki o priimkih se nanašajo na celotno populacijo, ne na nove rojstve. SURS objavlja samo najpogostejša osebna imena novorojencev (Luka, Filip, Mark, Ema, Zala, Mia), ne pa priimkov. Razlog: varstvo osebnih podatkov.
SURS ne sme objaviti priimkov, ki se v populaciji pojavijo manj kot 5-krat (zaradi statistične zaupnosti). Pri 16.875 novorojencih bi mnogi priimki imeli manj kot 5 ponovitev (zlasti redki priseljenski priimki, ki so šele pred kratkim prispeli). Posledica: ne moremo direktno meriti, kakšen delež novorojencev je etnično slovenskih po priimku.
Sklepati moramo posredno (rojstva 2024 = 16.875):
Drugače rečeno: več kot vsak tretji otrok, rojen v Sloveniji v letu 2024, ima etnično ne-slovenski priimek. To se popolnoma sklada z V5 modelom strazar.si, ki ocenjuje, da je delež etničnih Slovencev v populaciji padel s 83,1 % (2002) na ~69 % (2024). Med novorojenci je delež etničnih Slovencev še nižji — okoli 65 % — saj imajo etnične Slovenke občutno nižjo rodnost (TFR 1,45) kot priseljenske kohorte (TFR 2,1–2,4).
Da bi natančno določili etnično strukturo novorojencev, bi morali narediti onomastično analizo registrov vrtcev in osnovnih šol. To smo s podobno metodologijo izvedli pri neprofitnih stanovanjih, kjer smo odkrili 51 % jasno ne-slovenskih priimkov med prejemniki.
Pri vpisih v vrtce in OŠ je delež ne-slovenskih priimkov verjetno še višji, ker imajo ex-yu in albanske družine v Sloveniji statistično več otrok kot slovenske (zaradi selekcijske kohorte + socialnih spodbud iz sekcije 03). Realna ocena: v ljubljanskih vrtcih in OŠ je verjetno 35–45 % otrok z jasno ne-slovenskim priimkom.
To je tisto, kar Slovenci vidijo s svojimi očmi, ampak SURS ne meri. Naša politika potrebuje pravo etnično statistiko, da lahko ukrepi temeljijo na realnih podatkih. Etnične statistike ne ščitijo etnij — varujejo politiko od resnice.
Za onomastično analizo populacije Slovenije skozi čas smo preverili dostopnost javno objavljenih virov priimkov (vključno z Wayback Machine arhivom).
| Vir | Vsebina | Dostopnost | Status |
|---|---|---|---|
| SURS top 100 priimkov | celotna populacija · letna posodobitev | javno | ✓ uporabljeno |
| JSS MOL razpisi | 1.348 prejemnikov neprof. stanovanj · 2015-2025 | javno (PDF) | ✓ uporabljeno (51 % NE-SLO) |
| Osmrtnice.si | dnevni seznam umrlih po občinah | javno | ⚠ meri populacijo iz 1940-1960 |
| NIJZ podatki o porodih | statistika državljanstva mater | javno (agregirano) | ✓ uporabljeno |
| Šolski registri vrtcev/OŠ | imena učencev po razredih | NE-javno (GDPR) | ✗ ni dostopno |
| Matični register rojstev | vsi novorojenci s priimki | NE-javno | ✗ ni dostopno |
| Tekmovanja (Kanguru, Bober…) | rezultati po razredih | delno javno | ⚠ samo na šolah, ne online |
| Wayback Machine arhivi | posnetki preteklih spletnih strani | javno | ⚠ delujoč za osmrtnice.si od 2015 |
Direktna onomastična analiza novorojencev je strukturno onemogočena:
Edina ostala javno dostopna pot je trojni pristop:
Najbolj povedna metoda: primerjava priimkov v dnevnih osmrtnicah (osmrtnice.si) z naključnim razredom prvošolcev v Ljubljani 2025. Tehnično pa to ni možno javno preveriti — šolski razredni seznami so zaprti za javnost.
Vendar lahko iz dostopnih podatkov sklepamo: med umrlimi 2025 je <5 % ex-YU/alb priimkov (generacija 1940-1960 je bila že 96 % etnično slovenska), med prvošolci 2025 je verjetno 30-40 % ex-YU/alb priimkov (poteka v MOL JSS razpisih: 51 %).
To je dramatičen kontrast: ena generacija — popolna sprememba. Demografska struktura se v eni generaciji obrne tako močno, da starci na pogrebih in vnuki v šolah nimajo več skupnega priimka.
V letu 2024 je bilo v Sloveniji 16.875 živorojenih otrok. To je najmanj od leta 1922, ko se je sploh začelo natančno štetje rojstev v Sloveniji. To je 102 let pozneje, na enaki točki, vendar z mnogo manjšo populacijo etnično slovenskih žensk v rodni dobi.
Vsak dan nas je manj etničnih Slovencev, vendar država kot taka raste. Razlika: +9.500 tujih državljanov v 2024. Skupni prirast pozitiven samo zaradi priseljevanja. UMAR in Damijan projicirata, da bo do konca stoletja v Sloveniji že skoraj tretjina tujcev. Naravno obnavljanje slovenskega naroda na temelju naše rodnosti je matematično nemogoče brez radikalne spremembe politike.
Izračun. Generacija 2020–2024 je v Sloveniji rodila skupaj okoli ~85.000 otrok. Od teh je ~13.000 (15 %) rojenih tujim materam. Slovenske matere so v isti generaciji rodile ~72.000 otrok. Za naravno obnavljanje (TFR 2,1) bi morale roditi okoli 105.000 otrok. Razlika 33.000 — manjkajočih slovenskih otrok ene 5-letne generacije. Brez priseljevanja bi v 30 letih to pomenilo izgubo 200.000 etnično slovenskih državljanov.
33.000 manjkajočih slovenskih otrok v eni 5-letni kohorti (2020–2024). To je toliko, kot ima Postojna, Slovenska Bistrica in Murska Sobota skupaj otroške populacije danes.
Kdo je manjkajoči? Slovenske mlade matere, ki nimajo stanovanja (glej našo analitiko o neprofitnih stanovanjih), nimajo zanesljive zaposlitve, plačujejo davke, ki gredo v korist priseljenske rodnosti. Slovenski par v Ljubljani ima 1 otroka, kosovski par v Ljubljani 4. Slovenski plačuje davke. Kosovski prejme socialno in neprofitno stanovanje.
To ni greh priseljencev — to je posledica politike, ki strukturno favorizira biološko aktivnejše skupine in obremenjuje biološko upadajočo.
Edini smiselni odgovor na demografski preobrat je dvig rodnosti slovenske rojstne populacije, ne pa "uvoz" novih prebivalcev. KNS predlaga paket sedmih ukrepov, ki naslavljajo glavne razloge, zakaj se slovenske ženske ne odločajo za več otrok: stanovanje, finančna stabilnost, družinska politika, vrednotni okvir.