365 ocenjenih smrti letno zaradi čakalnih dob (NIJZ / PubMed). 1,74 milijona čakajočih (NIJZ februar 2026; isti pacient lahko čaka v več vrstah). +69 % nedopustno čakajočih v 4 letih. Vlada je podaljšala dopustno mejo — statistično skrajšala prikaz, dejansko ljudje čakajo dlje. Predvolilna obljuba 2022: 30 dni do specialista. Realnost: 177 dni. Mi smo zbrali dokaze iz uradnih virov.
Junija 2022: 304.000 nedopustno dolgo čakajočih. Februarja 2026: 514.000. +210.000 ljudi v slabši situaciji = +69 %. Skupaj v vseh vrstah: 1,74 milijona pacientov (proti 1,29 milijona junija 2022). Številke ne kažejo, da se kaj izboljšuje — kažejo, da se sistem približuje kolapsu.
Zakon o pacientovih pravicah določa najdaljše dopustne čakalne dobe — različne po nujnosti. Realnost pogosto krši ta pravila za faktor 2–4. Po OECD ima Slovenija ene najdaljših čakalnih dob v razvitih državah za elektivne operacije.
Slovenija je majhna, ampak zdravstvena oskrba se po regijah dramatično razlikuje. Isti poseg, ista nujnost — različni meseci čakanja. Tu so primeri:
Po SURS (1. 1. 2025) ima Slovenija 2.130.850 prebivalcev, od tega 10,1 % tujcev = 213.085 ljudi. Po izračunu Straže (strazar.si/slovenija-2050) je v Sloveniji ~69 % etničnih Slovencev — ostalih 31 % so tujci ali naturalizirani državljani drugih narodov. Sorazmerno gre 1,65 milijarde € letno (od 5,33 mrd ZZZS proračuna) za zdravstvo ne-etničnih Slovencev. Etnični Slovenci medtem čakajo predolgo.
V letih 2024/2025 je vlada podaljšala dopustno čakalno dobo za stopnjo „zelo hitro" iz 14 na 30 dni. Statistično je s tem zmanjšala „nedopustno dolgo čakajoče" za 23.000 ljudi — brez da bi se kdo dejansko hitreje obravnaval. Še bolj zaskrbljujoč je podatek po novi metodologiji NIJZ: 137.000 (junij 2022) → 290.000 (začetek 2026) = +112 % rast. Med decembrom 2025 in januarjem 2026 je samo stopnja „zelo hitro" zrasla za +27 % v enem mesecu.
Ko je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec ministrstvo za zdravje vprašala, koliko Slovenk in Slovencev letno umre v čakalnih vrstah, je odgovor bil naslednji: „Tega podatka ne vodimo." Ocena po podatkih NIJZ in mednarodne študije (PubMed): okoli 365 smrti letno — ena na dan — neposredno povezanih s čakalnimi vrstami, ki pogosto presežejo 100 dni.
V sosednji Avstriji je najdaljša povprečna doba do specialista (interni medicinec) ~63 dni — proti slovenskim 177 dnem. Trikrat hitreje. Avstrija ima konkurenčni sistem: pacient izbira (brez napotnice osebnega zdravnika), javne in zasebne klinike tekmujejo. V Sloveniji pacient nima izbire — monopol javnega sistema brez konkurence.
Čakalne vrste niso „naravna posledica" zdravstvenega sistema — so posledica monopola in odsotnosti konkurence. Šest konkretnih ukrepov, ki bi vrnili Slovenijo v EU povprečje.