Štirje javni razpisi JSS MOL (16., 18., 19., 20.) v desetletju 2015–2025 · 1348 prejemnikov. Po onomastični analizi: 51 % ima jasno ne-slovenske priimke. Glede na demografsko sliko MOL (popis 2002 + projekcija): Albanec ima 5,9-krat večjo verjetnost dobiti neprofitno stanovanje kot Slovenec. Bošnjak/Srb/Hrvat ima 4,5-krat večjo. Vsi ne-Slovenci skupaj 4,6-krat večjo. Ne — to ni "diskriminacija proti tujcem". To je sistemsko izvedeno favoriziranje priseljenskih skupin v glavnem mestu.
To ni neposredna diskriminacija — Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj nikjer ne omenja etnične pripadnosti. Vse točke se podeljujejo po nevtralnih merilih: število članov gospodinjstva, dohodek, zdravstveno stanje, stanovanjske razmere, socialne okoliščine. Ko ta merila apliciramo na slovensko demografsko sliko, dobimo strukturno predvidljiv rezultat.
Doma ste odraščali v Ljubljani, dva otroka, oba zaposlena s povprečno plačo. Prijavite se na javni razpis JSS MOL. Točkovnik beleži: dohodek (preveč), velikost družine (samo 4), ranljivost (nimate), čas čakanja (5 let). Prejmete malo točk.
Sosednja družina iz BiH, prišli pred 7 leti, gradbinec na minimalni plači, žena gospodinja, 4 otroci. Točkovnik beleži: dohodek (zelo nizek = veliko točk), velikost družine (6 oseb = veliko točk), ranljivost (en dohodek + veliko otrok = veliko točk), čas čakanja (3 leta). Dobi neprofitno stanovanje pred vami.
To ni diskriminacija. To je točkovnik, ki je strukturno usmerjen k tistim, ki imajo nizek dohodek in veliko otrok. Slovenske rodne družine imajo 1,5 otroka in dvojni dohodek — ne ustrezajo merilom. Priseljenske družine imajo 2,1–2,5 otroka in en dohodek — IDEALNO ustrezajo.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana po vsakem javnem razpisu objavi seznam upravičencev — zaporedna številka, ime in priimek, dosežene točke. Vsi seznami so trajno javno dostopni v PDF obliki. To je primarni vir naše analize.
| Razpis | Razpis odprt | Seznam objavljen | n prejemnikov | Stanovanj A/B |
|---|---|---|---|---|
| 16. JR | 21. 5. 2015 | 22. 7. 2015 | 373 | 284 / 116 |
| 18. JR | 12. 4. 2019 | 20. 8. 2020 | 334 | 226 / 81 |
| 19. JR | 29. 9. 2021 | 27. 7. 2022 | 452 | 308 / 144 |
| 20. JR | 22. 9. 2023 | 16. 4. 2025 | 189 | 122 / 64 |
| SKUPAJ | — | — | 1348 | ~1400 |
17. JR je bil specifičen za stanovanja v naselju Polje, zato ni vključen. 21. JR je trenutno odprt.
Kot "jasno ne-slovenske" smo šteli le priimke z nedvomnim ne-slovenskim markerjem. Vse ostalo (vključno z −IČ priimki, ki so v večini slovenski, ampak včasih slovenizirani ex-YU) smo šteli kot slovenske. Ta pristop podcenjuje delež ne-slovenskih.
Med tistimi 49 %, ki smo jih označili kot "slovenske + dvomljive", je verjetno še 10–15 odstotnih točk dejansko ex-YU porekla:
Pri popolni klasifikaciji bi bil dejanski delež ne-slovenskih 60–65 %. Naše številke so torej varne, zanesljive in konservativne.
V vsakem od štirih razpisov je delež jasno ne-slovenskih priimkov med 47 % in 55 %. Brez trenda izboljšave. 4 različni razpisi, 4 različne politične sezone, ista mestna uprava (Janković skozi celotno obdobje) — vedno enak rezultat.
| Razpis | n | EX-YU | ALB | Skupaj NE-SLO | Delež |
|---|---|---|---|---|---|
| 16. JR (2015) | 373 | 197 | 9 | 206 | 55,2 % |
| 18. JR (2020) | 334 | 149 | 8 | 157 | 47,0 % |
| 19. JR (2022) | 452 | 218 | 11 | 229 | 50,7 % |
| 20. JR (2025) | 189 | 83 | 12 | 95 | 50,3 % |
| SKUPAJ | 1348 | 647 | 40 | 687 | 51,0 % |
Na 19. javnem razpisu (n=452, največji v vzorcu) so prvih 5 mest seznama A1 (brez obveznosti plačila lastne udeležbe — najboljši pogoji) zasedli:
| Mesto | Priimek in ime | Klasifikacija |
|---|---|---|
| 1 | Grabeljšek-Muratović Maja | EX-YU (dvojni, MURATOVIĆ) |
| 2 | Kapić Senad | EX-YU (bošnjaški) |
| 3 | Hoxha Leonora | ALB (kosovsko-albanski) |
| 4 | Dizdarević Naila | EX-YU (bošnjaški) |
| 5 | Malaj Avdullah | ALB (kosovsko-albanski) |
Razdelimo 1348 prejemnikov po etnično opredeljeni skupini priimka in pogledamo, koliko je vsake skupine v populaciji MOL po popisu 2002 (s projekcijo na 297.575 prebivalcev MOL julija 2024). Per-capita izračun verjetnosti, da bo prebivalec posamezne skupine v 10 letih dobil neprofitno stanovanje:
| Skupina | Pop. MOL | Prejemnikov | Per capita | 1 na X preb. | vs Slovenec |
|---|---|---|---|---|---|
| Slovenec | 232.108 | 661 | 0,28 % | 1 : 351 | 1× (baza) |
| Bošnjak/Srb/Hrvat (ex-YU) | 50.587 | 647 | 1,28 % | 1 : 78 | 4,5× |
| Albanec | 2.380 | 40 | 1,68 % | 1 : 59 | 5,9× |
| VSI NE-SLOVENCI skupaj | 52.967 | 687 | 1,30 % | 1 : 77 | 4,6× |
Pri kontinuiranem trendu zadnjega desetletja:
V odstotkih: Albanec ima 590 % verjetnost Slovenca. Bošnjak/Srb/Hrvat 450 %. Za Slovenca je verjetnost dodelitve 4 do 6-krat manjša kot za enako prošnjo iz priseljenske skupine.
JSS MOL bo rekel: "Točkovnik je nevtralen. Ne diskriminiramo nikogar." Tehnično pravilno. Sistemsko popolnoma napačno.
Točkovnik je nevtralen, vendar aplikacija točkovnika na slovensko demografsko sliko proizvede 4–6× večjo verjetnost za priseljenske skupine. Tisti, ki imajo več otrok, nižji dohodek in dlje čakajo, vedno zmagajo. To so v Ljubljani statistično bošnjaški, srbski, hrvaški in albanski prebivalci.
"Etnično nevtralen" sistem proizvaja etnično pristranski rezultat. Da bi sistem postal dejansko pravičen, mora upoštevati tudi generacijsko prisotnost in jezikovno integracijo (Ukrep 1 in 2 spodaj).
Metodološka opomba: populacijski podatki o etničnih skupinah v MOL temeljijo na zadnjem popisu z etnično pripadnostjo (2002), projicirani na trenutno populacijo MOL 297.575 prebivalcev (Wikipedia, julij 2024). Ker SURS od 2011 ne objavlja več etničnih statistik, je projekcija groba. Pri konservativnih ocenah Slovenci so verjetno 76–82 % populacije MOL, Ex-YU skupaj 14–18 %, Albanci 0,5–1 %. Tudi pri najnižjih ocenah za priseljenske skupine in najvišjih za Slovence — razmerje per-capita ostane preko 3,5×.
Trenutni model dela nasprotno od cilja. Mestne občine gradijo nova socialna stanovanja v urbanih centrih, kjer točkovnik strukturno favorizira priseljenske skupine. Hkrati pa slovenske vasi propadajo: 165.000 praznih stanovanjskih nepremičnin po Sloveniji (SURS, 2021). KNS predlaga radikalno spremembo paradigme. Sklad "Slovenski dom".
JSS MOL je do leta 2025 dodelila 1348 stanovanj. Hkrati po slovenskih vaseh v Beli krajini, Notranjski, Kočevskem, Goriškem, Pomurju, Posavju in povsod drugod 165.000 hiš stoji praznih. To je 122-krat več praznih hiš kot stanovanj, ki jih je MOL dodelila v 10 letih.
Slovenec, ki ima v Mariboru, Murski Soboti ali Kočevju zapuščeno hišo svoje babice, gleda iz okna ljubljanskega bloka, ki ga subvencionira država, in vidi, kako mu jo daje človeku z drugega koncepta sveta. To je groteskno.
Rešitev ni boljši točkovnik. Rešitev je popolnoma drug model: nehati graditi nova stanovanja v glavnem mestu in začeti vračati slovenske hiše slovenskim družinam.
Demografski: Slovenska mlada družina dobi dom, lahko ima več otrok, demografska bilanca naroda se izboljša. Regionalni: Slovenske vasi oživijo, podeželje se obnavlja, regionalna depopulacija se ustavi. Gospodarski: Lokalni obrtniki delajo obnove, ekonomska dejavnost se decentralizira iz glavnega mesta.
Strošek za državo: bistveno manjši kot gradnja novih stanovanj. Po grobi oceni: nakup + obnova starejše hiše = ~60.000 € na družino, gradnja novega socialnega stanovanja v MOL = ~180.000 €. Z istim denarjem rešimo 3-krat več družin in obnovimo Slovenijo, namesto da gradimo bloke.