Slovenska univerza je v sedmih letih postala najcenejši legalni kanal za vstop v Evropsko unijo. Vsak deseti študent danes ni Slovenec. Vsak četrti doktorand je tujec. Nihče od odgovornih na to vprašanje ne želi odgovoriti.
Slovenski javni visokošolski sistem je financiran z davki Slovencev. Zanj Slovenec prispeva celo življenje — od prvega davka na plačo do pokojnine. Istočasno pa za državljana Indije, Bangladeša ali Pakistana stane vpis na isto fakulteto zgolj 2.000–6.000 € letno — cena enega poletja v Rovinju. To ni štipendija, to je subvencionirana vstopnica v schengen. Po treh letih študija pridobi pravico do dela, po petih pravico do stalnega prebivanja, po desetih slovenski in s tem evropski potni list. Cena celotnega paketa: okoli 15.000 €. Cena enakega paketa v Nemčiji, Avstriji ali na Nizozemskem: 60.000–150.000 €.
Ex-Jugoslovani že desetletja študirajo v Sloveniji — delijo jezik, kulturo, zgodovino. EU študenti prihajajo preko Erasmus programov in se po diplomi vračajo domov. Toda tretja kategorija — Indija, Bangladeš, Pakistan, Iran, Nigerija, Kitajska — nima nobene organske povezave s Slovenijo. Ne jezika, ne kulture, ne zgodovine, ne verskih ali političnih vezi. In vendar je ta kategorija v 7 letih skoraj potrojila število (946 → 2.798, +196 %). Vprašanje ni zakaj prihajajo — vprašanje je, kaj jih tu zares zanima.
Indija je z 502 študenti prehitela Italijo, Rusijo, Ukrajino in vse EU države razen sosednje Italije. Pred desetimi leti je število indijskih študentov v Sloveniji znašalo okoli 50. Danes je desetkrat več — in trend se pospešuje. Dodajmo Bangladeš (143), Pakistan (76), Iran (43) in Nigerijo (40), in dobimo približno 800 študentov iz držav, ki z Slovenijo nimajo ne jezikovne ne zgodovinske povezave. Slovenske fakultete ta trend sprejemajo brez javne razprave — ker prinaša šolnine, in ker vprašati "zakaj?" velja za politično neprikladno.
To ni teorija zarote. To je zakonsko predpisana pot, ki jo ponuja Slovenija vsakemu državljanu tretje države. Koraki so jasni, predvidljivi, pravno nesporni. Problem ni kršitev zakona — problem je zakon sam. Spodaj je opis, kako deluje sistem, ki ga plačujemo mi, in ki gradi tujo populacijo znotraj naše države.
Zakaj se število indijskih študentov v slovenski vsakemu letu podvaja? Zato ker tako hoče indijska vlada. Narendra Modi, premier Indije od leta 2014, in njegova stranka Bharatiya Janata Party (BJP) aktivno promovirata izseljevanje Indijcev v tujino kot geopolitično orožje. Cilj ni integracija — cilj je zgraditi mrežo 35 milijonov Indijcev po svetu, ki bodo lobirali za interese Indije v vsaki državi, v kateri živijo. Vključno s Slovenijo.
Ni treba gledati v Toronto ali Birmingham. Primer je v Novem mestu, 30 minut iz Ljubljane — Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ). Javna ustanova. Financirana iz proračuna. Slovenski davkoplačevalec plača. Tretjina študentskega sveta so tuji študenti. Tutor za tuje študente je indijski doktorand. Cilj vpisa tujcev je bil presežen za 184%.
V študentskem svetu Fakultete za uporabne družbene študije (stanje april 2026, javno objavljeno na spletni strani fakultete) so med drugimi:
Študentski svet je organ, ki zastopa interes študentov pred vodstvom fakultete. Vprašanje, ki si ga lahko postavi vsak slovenski študent in njegovi starši: Koga zastopa svet, kjer je tretjina članov tujcev, ki so prišli po diplomo in bivanje v EU?
Shravan Sasidharan, doktorand iz indijske Kerale, je uradni "Tutor for International Students" na SASS (Student Affairs Support System, FUDŠ). V svoji lastni javni predstavitvi na uradni strani fakultete piše:
"My name is Shravan Sasidharan, a commerce graduate currently studying for a Master's in Intercultural Management. I completed my schooling and college in Bahrain and I am originally from Kerala, India. I also serve as a student council member of SASS."
Vprašanje ni o njegovih kvalifikacijah. Vprašanje je sistemsko: zakaj slovenska javno financirana univerza vzgaja in plačuje indijskega tutorja, čigar glavna naloga je pomoč drugim indijskim (in drugim tujim) študentom? Ta delovno mesto financira slovenski davkoplačevalec — in ta delovno mesto ni ustvarjeno za slovenskega študenta.
FUDŠ je v lastnih javnih dokumentih zapisala:
"Realiziranih je 426 tujih študentov, s čimer je bil zastavljeni cilj (150 študentov) močno presežen."
Presežek za 184%. To ni naključje pri enkratnem vpisu — to je dolgoročna strategija vodstva univerze in Ministrstva za visoko šolstvo. Vprašanja, ki jih javnost še nihče ni postavil vodstvu FUDŠ:
FUDŠ Novo mesto je javna ustanova, financirana iz proračuna Republike Slovenije preko Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Slovenski davkoplačevalec — torej vi, ki berete — plačuje:
Rektor FUDŠ je Borut Roncevič — zunanji sodelavec Nove Slovenije, nekdanji kandidat na strankinih listah. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije je Darjo Felda (Svoboda). V tem trenutku ni nobene politične stranke v parlamentu, ki bi to temo odprla in zahtevala odgovore.
Primer Sasidharan + Syamala + Orji Okpe ni izjema. V kontekstu BJP diaspore (zgornja sekcija) FUDŠ Novo mesto popolnoma sede v širši vzorec:
Za primerjavo: v Ljubljani in Mariboru je tudi vedno več tujih študentov, a ne v taki proporciji. FUDŠ Novo mesto je lokalno ekstremni primer širše strategije, ki jo državni organi niso uspeli (ali niso želeli) regulirati. Slovenci plačujemo, drugi pa pridobivajo dostop do EU preko nas.
Vsaka razpisana sedež v javni fakulteti, ki ga zasede tujec, je sedež, ki ne pripada slovenskemu študentu. Vsak evro, ki ga porabimo za indijskega tutorja, je evro, ki ga nismo porabili za slovenskega asistenta, slovenski raziskovalni projekt, slovensko knjižnico.
Tvoj sin ali hči, ki bi se morda želel/-a vpisati na FUDŠ, se bo danes srečal z realnostjo, kjer ima 426 tujcev prednost pri promociji, kjer sedijo v študentskem svetu osebe, ki govorijo angleško-indijsko, in kjer bodo njihovi tutorji za mednarodno sodelovanje — indijski doktorandi.
To ni "razširjen obzor" ali "internacionalizacija". To je postopno zamenjevanje slovenskih študentov z uvoznimi — in ti to plačuješ z davkom na plačo vsak mesec.
Nobena parlamentarna stranka tega vprašanja ne bo odprla. Čas je, da nastane taka, ki ga bo. Stranka Straža ta vprašanja zastavlja javno in ne bo utihnila, dokler se ne bodo pravila financiranja slovenskih javnih fakultet spremenila tako, da bodo zopet služile slovenskemu narodu.
Vsa vprašanja spodaj so legitimna. Vsa bi morala imeti javne odgovore. Toda Ministrstvo za visoko šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve, SURS in slovenske univerze molčijo. Nihče ne odgovarja. Nihče ne zbira. Nihče ne raziskuje. Ker če bi, bi se slovenski javnosti pokazalo, da subvencionira lastno demografsko zamenjavo.