Analitika · Študentski paradoks · SURS 2024/25

HRVATI, SRBI ŠTUDIRAJO ZASTONJ.
SLOVENCI PLAČUJEMO.

11.918 tujih študentov (+57 % v 5 letih), ~80 % iz bivše Jugoslavije. A če upoštevamo, da je med slov. državljani ~69 % etničnih Slovencev, je samo 59 % vseh študentov etnično slovenskih. 4 od 10 ni. NIHČE NE MERI.

0
TUJIH študentov
v Sloveniji
2024/25 (SURS)
0
DELEŽ tujih
po državljanstvu
(SURS)
0
DELEŽ tujih med
doktorskimi
študenti (SURS)
0
ETNIČNO
NESLOVENSKIH študentov
(sinteza Straže)
Kaj predlaga Straža? → Kaj podatka ni?
↓ drsni navzdol
01 · Rast

V 5 letih +57 % tujih študentov.
V Sloveniji jih ne izobražujemo za Slovenijo.

2020/21: 7.600 tujih. 2024/25: 11.918 — 14,5 % vseh. Rast tujih je hitrejša od rasti vseh študentov. Za fakultete je tuj študent bolj zaželen — vpis prinese sredstva, ne glede na državljanstvo.

Tuji študenti v Sloveniji · 2020/21 → 2024/25 · vir SURS
+57 %
Rast tujih študentov v 5 letih · 2020/21 → 2024/25
+12,8 %
Samo zadnje leto (2023/24 → 2024/25)
82.388
Skupaj vseh terciarnih študentov 2024/25 — od tega 14,5 % tujih
25,4 %
Delež tujih med doktorskimi študenti — vsak 4. doktorand je tuj
02 · Od kod prihajajo

Zahodni Balkan ~80 %, ostali iz 120 držav

Štiri države čez 1.000 študentov: Srbija, Severna Makedonija, Hrvaška, BIH. Z Kosovom in Črno goro je to ~80 % vseh tujih (e-Študentski servis 2024). Ostali ~20 % so razpršeni po 120 državah.

Razdelitev tujih študentov po državi izvora · 2024 · vir e-Študentski servis / SURS
Kateri so „tuji", a ne plačajo
Hrvaška je v EU — vzajemno, slovenski študent v Zagrebu tudi ne plača. Srbija, Sev. Makedonija, BIH, Kosovo, Črna gora NISO v EU, a kljub temu študirajo v Sloveniji brezplačno. Skupaj ~75 % tujih študentov, brez vzajemnosti.
03 · Etnična slika

Samo 6 od 10 študentov je etnično slovenskih.
Slovensko državljanstvo ≠ slovenski narod.

SURS meri državljanstvo. Resnica je globlja. Po raziskavah Straže je med slovenskimi državljani ~69 % etničnih Slovencev (31 % Srbov, Hrvatov, Bošnjakov, Albancev itd., naturaliziranih v treh generacijah). Če upoštevamo to sliko — med vsemi terciarnimi študenti je samo 59 % etnično slovenskih, 41 % ni.

59 %
Etnično slovenskih študentov · sinteza SURS × ocena Straže (69 %)
41 %
NI etnično slovenskih · tujci + slov. državljani drugih narodov
48.624
Etnično slovenskih študentov · od 82.388 vseh
33.764
Neslovenskih etničnih · 11.918 tujcev + 21.846 naturaliziranih
Slovensko državljanstvo ≠ etnični Slovenec
Uradna statistika meri samo državljanstvo. V resnici je med slovenskimi državljani ~31 % drugih etnij — Srbov, Hrvatov, Bošnjakov, Albancev (naturalizirani od Jugoslavije naprej). Sistem, ki meri le papir, ne more zaščititi slovenskega naroda, ker ne ve, kdo je dejansko Slovenec. Vprašanje narodnosti v popisu je bilo po 2002 ukinjeno — zadnji uradni podatki SURS (83,1 % Slovencev v 2002) ne odražajo današnjega stanja. Danes je po oceni Straže okoli 69 % etničnih Slovencev.
04 · Podatek, ki ga ni

Koliko jih dejansko diplomira? Ne vemo.

SURS objavlja vpise. Univerze poznajo svoje študente. Javno pa ločene statistike o diplomiranju, osipu in ostajanju za tuje študente NI. Ko javnost vpraša, uradi rečejo „verjetno večina diplomira". Verjetno ni podatek.

???
Osip tujih študentov (koliko jih prekine študij)
Diplomiranje po državljanstvu (koliko jih konča v predvidenem roku)
Odstotek ostajanja po diplomi (koliko ostane v Sloveniji)
Povprečni stroški javnega financiranja na tujega študenta

Nobena od teh številk ni javno dostopna v agregirani obliki.
~80 %
Osip v strokovnih programih (v predvidenem roku) — skupno, ne ločeno za tuje
17.704
Diplomantov vseh skupaj 2024 — razdelitev po državljanstvu ni objavljena
?
Odstotek tujih diplomantov, ki se zaposlijo v Sloveniji — ni podatka
?
Milijonov € javnega denarja letno za tuje študente — ni razčlenjeno
„Verjetno" ni podatek. Zahtevamo dejstva.
Davkoplačevalec plača študij tujega doktoranda v celoti. Po diplomi ta nima obveznosti, da ostane, dela ali plača davke. Lahko gre neposredno v Nemčijo — Slovenija je subvencionirala tuje gospodarstvo. Brez podatkov politika ne more biti racionalna.
05 · Pot do državljanstva

Brezplačen študij = prva stopnica do potnega lista EU

Zakon o državljanstvu zahteva 10 let prebivanja (zadnjih 5 neprekinjeno). Študijsko dovoljenje se za stalno prebivanje šteje polovično (ZTuj-2). Tujec iz Srbije študira 9 let, nadaljuje z delom, po nekaj letih pridobi stalno prebivanje, nato slovensko državljanstvo — vstopnico v EU. Koliko bivših tujih študentov letno pridobi državljanstvo? Nihče ne meri.

10 let
Redno prebivanje potrebno za državljanstvo · Zakon o državljanstvu RS (10. člen)
½
Tako se šteje študijsko dovoljenje za stalno prebivanje · Zakon o tujcih (52. člen)
1 leto
Izredna naturalizacija za strokovnjake — tudi za doktorande
?
Koliko bivših tujih študentov letno pridobi državljanstvo — ni javnega podatka
Cenen študij kot pot do potnega lista EU
Za državljana Srbije, BIH, Kosova je slovensko državljanstvo vstopnica v EU — prost pretok, evropski potni list. Redni študij je cenejša pot kot investicijska emigracija. ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska: študentski vizum je ločen od državljanstva. V Sloveniji je isto dovoljenje.
06 · Kaj Slovenija dejansko potrebuje

Ne rabimo 1.000 filozofov.
Rabimo vodovodarje, keramičarje, lesarje, zdravnike.

Poklicni barometer ZRSZ 2026: primanjkljaj zdravnikov, medicinskih sester, elektroinštalaterjev, keramičarjev, peki, mesarjev, kuharjev. Čakalne dobe za obrtnike so mesece. Hkrati presežek diplomantov družboslovja in humanistike brez službe v stroki.

158.000
Slovencev brez osebnega zdravnika · januar 2025 (leto prej 140.000)
126
Nezasedenih specializacij v zdravstvu — urgentna, intenzivna, družinska medicina, ginekologija
OBRT
Vodovodarji, elektroinštalaterji, keramičarji, mizarji, parketarji · pomanjkanje (ZRSZ 2026)
ŽIVILSTVO
Peki, mesarji, kuharji — domača proizvodnja stagnira zaradi kadrovske vrzeli
Poklicne šole nazaj v središče
Po osamosvojitvi smo razgradili vajeniški sistem: več diplomantov fakultete kot poklicne šole, hkrati uvažamo obrtnike iz tujine. Avstrija, Nemčija, Švica imajo dualni sistem (pol v šoli, pol pri mojstru) — in teh težav nimajo.
07 · Dolžina študija

Predvidena 3 leta, traja 6,3 let.
Diploma šele pri 27 letih.

SURS: povprečni čas dodiplomskega študija je 6,3 leta (namesto predvidenih 3). Povprečna starost diplomanta: 27,3 let. Dvojno daljše od načrtovanega. Vse subvencionirano: nič šolnine, ceneni domovi, malice, ugodno študentsko delo. Sistem spodbuja dolgo ostajanje v statusu študenta.

6,3 let
Povprečni čas dodiplomskega študija (SURS) · predvidena doba: 3 leta
6,8 let
Prejšnji univerzitetni študij · predvidena doba: 4 leta
27,3
Povprečna starost diplomanta (SURS 2021) · Avstrija 23,8 · Nemčija 23,6 (OECD 2023)
5+2+4
Dodiplomski + magistrski + doktorski = do 11 let, vsi subvencionirani
08 · Odliv slovenskih možganov

13.000+ slovenskih mladih v tujini. Tretjina visoko izobraženih.

Medtem ko priseljujemo tuje, domači mladi odhajajo. 1. 1. 2015: 13.000+ slovenskih državljanov 25–39 let v tujini, tretjina visoko izobraženih. Letna izselitev 2008→2015: 4.800 → 8.700 (skoraj podvojitev). 2019: 15.106 izseljenih. Od takrat ni agregiranih podatkov.

13.000+
Slovenskih državljanov 25–39 let, rojenih v SLO, v tujini · 1. 1. 2015 SURS
~33 %
Visoko izobraženih med njimi — izguba davkoplačevanja za vsako leto v tujini
2/5
Izseljenih gre v Avstrijo ali Nemčijo · Eurostat
178
Zdravnikov s potrdilom za tujino v 2024 · 61 z izrecnim namenom odhoda (Zdr. zbornica)
„Slovenski davkoplačevalec financira otroka 20 let, 150.000–250.000 €. Ko diplomira, gre v Avstrijo ali Nemčijo. Vračilo dobi drugi narod. To je največji strukturni transfer bogastva, ki se ga ne meri." — Uredniško stališče · Stranka Straža
Obratna smer brain drain-a
Slovenija ima neto negativno bilanco izobraženega kadra: priseljujemo tuje (večina iz Zahodnega Balkana), izvažamo svoje v Avstrijo, Nemčijo, Švico. Slovenska visoka šola je tranzitna postaja — ne nacionalno strateški inštitut.
09 · Denar

Koliko stane tuji študent? Nihče ne pove javnosti.

Proračun MVZI 2024 za visoko šolstvo: 411,5 milijona € (2026: 466 mio €). Razdelitev po državljanstvu ni objavljena. Ocena: 14,5 % × 411,5 = 60 milijonov € letno za tujce — brez zagotovila vračila.

411,5 mio €
Proračun MVZI za visoko šolstvo 2024 — razčlenitev po državljanstvu NI objavljena
~60 mio €
Ocena letnega stroška za tuje študente (14,5 % × proračun)
38,92 €
Mesečna subvencija za študentski dom 2025/26 — velja tudi za tuje (brez razlik)
100,64 €
Mesečna subvencija za bivanje pri zasebniku 2025/26 — velja tudi za tuje
Rezidenčni kriterij, ne državljanstvo
EU pravo prepoveduje diskriminacijo po državljanstvu, ne pa rezidenčnega kriterija. Danska, Nizozemska, Švedska: tujec brez davčnega prebivališča plača šolnino; rezident je oproščen. Slovenija tega kriterija nima.
10 · Tuji zgledi

Države, ki so to že rešile — in ščitijo svoje

Sedem držav je rešilo natanko to, kar predlagamo: strog nadzor migracij, zaščita domačih, poklicno izobraževanje kot prestiž, obvezno ostajanje zdravnikov. Vse demokracije. Vse bolje kot Slovenija.

🇨🇭
ŠVICA
Vajeniški sistem + zaprta država
  • ~60 % mladih gre v vajeniški sistem (Berufslehre), ne na univerzo — in pri tem živi bolje od diplomantov
  • Lex Koller: nerezidenti ne morejo kupovati nepremičnin brez dovoljenja
  • Tujci brez švicarskega prebivanja plačajo višjo šolnino (npr. Univ. Zürich 1.490 CHF/sem. vs. 790 CHF)
  • Konzervativna migracijska politika — vpisane kvote po strokah
🇦🇹
AVSTRIJA
Dualni sistem + zaščita nepremičnin
  • Duale Ausbildung: obrtniški poklici so prestižna izbira, ne zadnja opcija — 40 % mladih
  • Regelstudienzeit: omejitev let študija, po kateri se izgubi študentski status
  • Grundverkehrsgesetz (Tirolska, Vorarlberg): tujci ne morejo kupiti nepremičnin brez dovoljenja
  • Ne-EU študenti plačajo dvakratno šolnino (727 €/semester namesto 363 €)
🇭🇺
MADŽARSKA
Narodna zaščita + povratniški zakoni
  • Obvezno ostajanje v madžarskem javnem zdravstvu po državnem študiju medicine
  • CSOK Plus: subvencionirani krediti in odpisi za družine z otroki
  • Zaščita nepremičnin pred tujci — omejitev nakupov zemljišč
  • Povratniški program za madžarsko diasporo (Program Diaspóra)
🇩🇰
DANSKA
Najstrožja imigracijska politika v EU
  • Ne-EU študenti plačajo polno šolnino (~13.000 € letno) — rezidenčni kriterij
  • 9 let rezidentstva + visok jezik za državljanstvo
  • Almene boliger: 20 % stanovanjskega fonda za državljane
  • Študijski vizum NE šteje za pot do državljanstva
🇫🇮
FINSKA
Jezik kot pogoj + elitni sistem
  • Obvezno znanje finščine za redne programe — brez nje ni vpisa
  • Ne-EU študenti plačajo polno šolnino (8.000–18.000 €/leto)
  • Eden najstrožjih izbirnih sistemov v EU — samo najboljši pridejo
  • Obrtni poklici enakovredni univerzi (ammattikoulu)
🇯🇵
JAPONSKA
Obrt kot kultura + ločen vizum
  • Obrtnik = mojster (takumi) — družbeno spoštovan, dobro plačan
  • Študijski vizum (ryūgaku) ne vodi do državljanstva — ločena pot
  • Tuji študenti večinoma plačajo polno šolnino (~500.000 ¥/leto)
  • Tehnikumi (senmon gakkō) za obrtne poklice — prestižna alternativa
🇸🇬
SINGAPUR
Elitni talent + stanovanja le svojim
  • Samo najboljši tujci dobijo mesto in subvencijo (izbor tipa „genij")
  • Tuji študenti z MOE subvencijo → obvezno 3 leta dela v Singapurju
  • HDB stanovanja: 80 % stanovanjskega fonda samo za državljane
  • Ostali tujci plačajo polno šolnino — do 50.000 SGD/leto
Kaj imajo skupnega
Vse demokracije. Vse bogatejše od Slovenije. Vse imajo rodnost blizu ali nad slovensko. Vse ščitijo svoj narod — njihove univerze, nepremičnine, zdravstvo so dostopnejši svojim kot slovenski Slovencem. Ni razloga, zakaj ne bi mogla tudi Slovenija.
11 · Naš predlog

Šest ukrepov za slovensko visoko šolstvo

Slovenska visoka šola je za slovenske državljane. Množičnega priseljevanja tujcev na račun davkoplačevalca ne potrebujemo. Izjema: vrhunski talenti (geniji). Šest ukrepov, ki vrnejo sistem k slovenskemu nacionalnemu interesu.

01
Konec brezplačnega študija za tujce
Brez izjem: tujci brez slovenskega davčnega rezidentstva plačajo polno šolnino.
Edina izjema: dokazano vrhunski talenti (geniji) — skozi strog izbirni postopek, omejene kvote, transparentna stipendijska shema.
→ Zgled: Danska · Švedska · Nizozemska
02
Ostani v stroki v Sloveniji
Medicina, zobozdravstvo, farmacija: po državno financiranem študiju 10 let dela v slovenskem javnem zdravstvu.
Kdor odide prej, plača del študija nazaj.
→ Zgled: Madžarska · Kitajska · Finska
03
Poklicne šole nazaj v središče
Dualni vajeniški sistem: vodovodar, keramičar, lesar, mizar, elektroinštalater, pek, mesar, kuhar.
Pol v šoli, pol pri mojstru. Davčne olajšave za delodajalce.
→ Zgled: Avstrija · Nemčija · Švica (duale Ausbildung)
04
Manj „filozofov", več tega, kar rabimo
Razpisna mesta po potrebi družbe, ne ponudbi fakultet.
Več: zdravstvo, tehnika, obrt, živilstvo.
Manj: programi brez zaposlitve v stroki.
→ Zgled: Švica · Finska (sistem kvot)
05
Omejitev let študija
Status študenta največ 2 leti nad predvideno dobo.
Brez neskončnih vpisov in absolventov.
Diploma pri 30+ ni normalnost.
→ Zgled: Avstrija · Nemčija (Regelstudienzeit)
06
Transparentnost in državljanstvo
Obvezna letna statistika: osip, diplomiranje, ostajanje po stroki, naturalizacija — ločeno za domače in tuje študente.
Študijsko dovoljenje ne sme šteti za pot do državljanstva.
→ Zgled: ZDA · Kanada · Avstralija (ločen študijski vizum)
Slovenska visoka šola za slovenske državljane.
Za tujce samo vrhunske talente — na njihov račun.
Celoten program Straže → Postani član
→ Na rešitev