Analitika · Javni vs. zasebni sektor · SURS + ISPAP + UMAR

Eden dela za štiri.
Trije v zasebnem
krijejo enega v javnem.

Slovenija 2024: 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, 734.000 v zasebnem. Razmerje 1 : 3,8. Javne plače 16 % višje (2.645 € vs. 2.281 € bruto) — rastejo dvakrat hitreje. Slovenija ima 21 ministrstev — več kot Nemčija (16), čeprav je 40× manjša. Od 1991 javni sektor +90 %. Plača vse: zasebno gospodarstvo.

21
MINISTRSTEV v Sloveniji
za 2 mio prebivalcev
(Nemčija jih ima 16!)
0
RAZLIKA bruto plače
(javna 2.645 € vs.
zasebna 2.281 €)
0
RAST javnega sektorja
od 1991 do 2024
(+~90.000 zaposlenih)
Kaj predlaga Straža? → Glej graf rasti
↓ drsni navzdol
01 · Kako matematika postane krivica

3 zasebni davkoplačevalci
krijejo enega javnega uradnika.
To je matematični limit.

Čestitamo, slovenski zasebni delavec!

Ti vstaneš ob 5. uri, voziš 30 minut na delo, delaš 8 ur za 1.500 € neto. Plačaš ~22.000 €/leto v davke in prispevke. Poleg sebe, družine in plač še moraš pokriti svoj del države.

Iz tvoje plače gre: ~25 % na pokojnine drugih, ~10 % na zdravstvo (vseh, vključno tujcev — glej našo analizo), ~12 % na javno upravo, šolstvo, vojsko in cele javne ustanove.

Posebnost: tvoja plača raste 4 % letno, javna pa 7 %. Razlika med tabo in javnim uslužbencem se vsako leto poveča. Ti delaš več, da on dobi več. Ti čakaš v čakalni vrsti, ki jo upravljajo oni.

To ni naključje. To je strukturna asimetrija slovenske države.

02 · Številke 2024

190.000 v javnem.
734.000 v zasebnem.
Razmerje 1 : 3,8.

Slovenija 2024: skupaj 998.000 delovno aktivnih (SURS). ~190.000 v javnem sektorju (19 %), ~734.000 v zasebnem (73,5 %), ostalih ~74.000 mejnih kategorij. Razmerje 1 : 3,8 — eden v javnem na vsakega 3,8 v zasebnem. To je MED NAJNIŽJIMI v razviti Evropi.

190k
Javni sektor 2024 · ISPAP · ~19 % delovno aktivnih · državna uprava + šolstvo + zdravstvo + obramba
734k
Zasebni sektor 2024 · ~73,5 % delovno aktivnih · gospodarstvo · plača davke za vse
998k
Skupaj delovno aktivni · 1.1.2024 · SURS · +9.000 vs. 2023
1 : 3,8
Razmerje javni : zasebni · 19 % vseh delovno aktivnih dela za državo
Mednarodna primerjava — Slovenija je MED NAJBOLJ NAPOLNJENIMI
Razvitije države imajo manjši javni delež: Švica 1:7 (samo 12 % javnih), Nemčija 1:5 (16 %), ZDA 1:5,5 (15 %). Slovenija s 1:3,8 (19 %) je bolj po vzhodno-evropskem profilu — kjer država prevladuje in zasebno gospodarstvo zaostaja. Manjši zasebni delež = manjša davčna osnova = večja obremenitev na vsakega zasebnega delavca.
03 · Rast javnega sektorja 1991–2024

Od 100.000 (1991)
na 190.000 (2024).
+90 % v 33 letih.

Po osamosvojitvi je Slovenija imela ~100.000 javnih uslužbencev. Danes jih je ~190.000skoraj DVOJNO. Med tem je delovno aktivna populacija narasla samo s ~870k na 998k (+15 %). Javni sektor raste 6× hitreje kot delovna populacija.

Število zaposlenih v javnem sektorju · 1991–2024

200k 180k 160k 140k 120k 100k 1991 100k 2000 135k 2008 155k 2015 167k 2021 187k 2024 190k +90% RAST
▰ MODRA: uradni ISPAP 2015–2024 · ▱ SIVA črtkana: rekonstrukcija 1991–2014 (MJU + SURS arhiv)
+~90.000
Več javnih uslužbencev 1991–2024 · ~3.000/leto neto
+21.000
Samo 2015–2022 · ~3.000/leto · ISPAP MJU
+1,5 %/leto
Letna rast javnega · 2015–2024 · vztrajno + brez recesij
+0,1 %/leto
Rast prebivalstva · skoraj nič · ~zaradi priseljevanja
04 · Hitrost rasti — TUKAJ smo unikatni

Plačilni razkorak +16 % ni nenavaden.
Toda 2× hitrejša rast javnih
JE nenavadna.

Po raziskavah ECB in IMF imajo v večini EU držav javne plače višje od zasebnih (izjeme: Nemčija, Belgija, Francija). Slovenski razkorak +16 % je zmeren — Avstrija, Italija, Norveška podobno; Luksemburg, Ciper, Grčija, Madžarska višje od nas. Naša UNIKATNOST je v hitrosti rasti: javne plače rastejo 2× hitreje kot zasebne. Vsako leto razkorak raste — namesto da bi se zmanjševal.

2.645 €
Javni sektor · povprečna bruto plača 2024 · SURS · +4,6 % nominalno
2.281 €
Zasebni sektor · povprečna bruto plača 2024 · SURS · +7,0 % nominalno (večja rast plač, a iz nižje izhodiščne osnove)
+7,6 %
Rast javne plače 1H 2024 · vs. zasebna +4,4 % · v polletju javne RASTEJO HITREJE
2× hitreje
Dolgoročna rast javnih plač · 2010–2024 · vs. zasebne · razkorak vsako leto raste
Plus: javni sektor ima boljše ugodnosti
35 dni dopusta povprečno v javnem sektorju (zasebni: ~25–28 dni). Krajši delovni čas (40 ur namerno, dejansko ~36–38). Bolnišice za bolniške ure dostopnejše. Pokojnine v povprečju 200–400 €/mes višje (zaradi višjih bruto plač). Skupaj: javni uslužbenec na isti delovni mesti zasluži 25–30 % več v življenjski perspektivi.
„Plače v javnem sektorju rastejo dvakrat hitreje kot v zasebnem. To pomeni, da se vrzel vsako leto poveča. Zasebni delavec, ki plača davke, gleda kako njegov denar gradi vrzel med njim in tistim, ki ga financira." — Domovina · analiza UMAR · 2024
05 · Davek ne pride iz nikoder

Vsak zasebni delavec letno
prispeva ~22.000 €
v sistem. Krije četrtino javnega uradnika.

Zasebni delavec s povprečno plačo (2.281 € bruto/mes) plača: 22 % delojemalec prispevki + 16 % delodajalec prispevki + dohodnina + DDV od porabe = ~22.000 €/leto skupne obremenitve v javni sistem. Javni uslužbenec stane državo ~85.000 €/leto (plača bruto + prispevki + ugodnosti). 4 zasebni delavci ravno krijejo 1 javnega uslužbenca. Razmerje 1:3,8 — TIK na limit.

~22.000 €
Letni prispevek zasebnega delavca v sistem · prispevki + dohodnina + DDV
~85.000 €
Letni strošek javnega uslužbenca · 2.645 € × 12 + delodajalčev prispevek + ugodnosti
3,8 : 1
Ravno na limitu vzdržnosti · 4 zasebni krijejo 1 javnega · brez rezerve za rast
2030?
Pri trenutni rasti · razmerje 1:3,5 · sistem postane neuravnotežen
Sistem fiskalno deluje samo dokler zasebni sektor raste
Slovenski sistem javnih uslužbencev temelji na predpostavki, da zasebni sektor neprekinjeno raste — ker plačuje vse. Če zasebni sektor stagnira (kar se zgodi v recesiji), javni sektor kljub temu raste, plače rastejo, ugodnosti rastejo. Posledica: tekoče izgube proračuna, povečana zadolženost, in nazadnje dvig davkov za zasebni sektor — kar GA šeNajbolj UDARI. Klasična past dolžne države.
06 · Demografija + javni sektor = bomba

Manj rojstev = manj zasebnih delavcev.
Več upokojencev = več javnih stroškov.
Sistem tikne.

Slovenija ima TFR 1,52 (2024) — najnižje ikoli. Vsako leto se rodi manj otrok, ki bodo čez 25 let zasebni delavci. Hkrati boomer generacija prehaja v upokojitev — vsako leto več upokojencev, vsako leto več zdravstvenih in pokojninskih izdatkov, vsako leto več javnih uslužbencev za njihovo oskrbo. Sistem ima dva časovne bombe: manj plačnikov + več prejemnikov.

−5 %
Slovenska delovna populacija 2050 · projekcija UMAR · brez priseljevanja −15 %
+30 %
Upokojencev 2040 · vs. 2024 · boomer val
1 : 3,2
Razmerje 2035 (projekcija) · če nadaljujemo trenutni trend rasti javnega · sistem neuravnotežen
~1 : 2
Razmerje 2050 (brez ukrepov) · če zasebni stagnira in javni raste · sistem se zruši
Pri 1:2 vsak zasebni delavec krije pol javnega uslužbenca
Pri sedanjem razmerju 1:3,8 sistem deluje, ampak z napetostjo. Pri projekciji 1:2 (do 2050) bi vsak zasebni delavec moral plačati skoraj POLOVICO stroška javnega uslužbenca — kar pomeni davčna obremenitev ~50–60 % bruto plače. To je raven, kjer zasebno gospodarstvo neha rasti. Najbolj produktivni se izselijo (kot že delajo). Kapitalske investicije pobegnejo. Sistem se sam pojede.
07 · Kako rešujejo drugje

Slovenija ima največjo
vlado per capita v Evropi.
Brez konkurence.

Slovenija ima 21 ministrstev za 2,1 milijona prebivalcev — 1 minister na 100.000 ljudi. To je najvišji delež v EU. Nemčija, ki je 40× večja, ima 16 ministrov. Francija, ki je 33× večja, ima 16. Švica, ki je 4× večja, ima 7. Več ministrstev = več plač, več kabinetov, več generalnih direktoratov, več podministrov.

Število ministrstev na milijon prebivalcev

10
🇸🇮 SLOVENIJA · 21 ministrstev / 2,1 mio · 1 minister na 100k ljudi · NAJVEČ V EU
1,4
🇦🇹 AVSTRIJA · 12 ministrov / 8,5 mio · 1 na 700k · 7× bolj učinkovito
1,1
🇸🇪 ŠVEDSKA · 11 ministrov / 10 mio · 1 na 909k · 9× bolj učinkovito
0,87
🇨🇭 ŠVICA · 7 ministrov / 8 mio · 1 na 1,14 mio · 11× bolj učinkovito
0,80
🇭🇺 MADŽARSKA · 8 ministrov / 10 mio · 1 na 1,25 mio · 12× bolj učinkovito
0,24
🇫🇷 FRANCIJA · 16 ministrov / 67 mio · 1 na 4,2 mio · 42× bolj učinkovito
0,19
🇩🇪 NEMČIJA · 16 ministrov / 83 mio · 1 na 5,2 mio · 52× bolj učinkovito
~1,5
EU POVPREČJE · ~6× bolj učinkovito od Slovenije · večina držav
Slovenija ima 21 ministrov, Nemčija 16 — pa je 40× večja
Slovenija ima MORE ministrov kot Nemčija (21 vs. 16) — kljub temu da Nemčija ima 40× več prebivalcev, 60× večji BDP, vodi največje gospodarstvo v Evropi. Vsak slovenski minister „upravlja" povprečno 100.000 ljudi — kar je velikost Kranja ali Maribora. Nemški minister upravlja 5,2 milijona — 52× več. Pa imajo bolj učinkovito javno upravo.

Razmerje javni : zasebni — širša slika

🇨🇭 ŠVICA
1 : 7 · 12 % javnih · davki 13–25 % · BDP/oseba 90k €
🇩🇪 NEMČIJA
1 : 5 · 16 % javnih · industrija močna · BDP/oseba 50k €
🇺🇸 ZDA
1 : 5,5 · 15 % javnih · majhna federalna admin · BDP/oseba 80k €
🇸🇮 SLOVENIJA
1 : 3,8 · 19 % javnih · BDP/oseba 30k € · sistem prevelik za gospodarstvo
Slovenija = Avstrijski model na hrvaški osnovi
Slovenija si je v 33 letih zgradila javni sektor po vzoru bogatih nemških dežel — ampak BDP/oseba imamo na ravni Češke ali Hrvaške. Šole, bolnišnice, ministrstva, agencije — vse na ravni Avstrije. Ne moremo si trajno privoščiti. Bodisi mora zasebno gospodarstvo zrasti za 50 %, bodisi javni sektor pasti za 30 %. Tretje opcije ni.
„Slovenija ima 21 ministrov. Nemčija jih ima 16. Razlika? Nemčija ima 40-krat več ljudi in 60-krat večje gospodarstvo. Slovenija si privošča vlado, ki bi jo lahko vodila država z 80 milijonov prebivalcev." — Komentar · primerjava EU vlad · 2024
08 · Naš predlog

Sedem ukrepov za vitko državo

V duhu 6. stebra programa Straže („Država služi narodu, ne obratno"). Sedem ukrepov, ki bi obnovili razmerje med javnim in zasebnim sektorjem v korist tistim, ki gospodarstvo poganjajo. Začenjamo z zmanjšanjem ministrstev iz 19 na 10 osnovnih.

01
Stop zaposlovanju javnih uslužbencev
Moratorij na novo zaposlovanje v javnem sektorju za 5 let. Naravno odhajanje v upokojitev = sistematično zmanjšanje. Cilj: 190k → 165k do 2030.
→ Estonija (cyber-državna reforma) · Nova Zelandija
02
Zmanjšanje ministrstev — samo osnovna
Iz 19 na 10 ministrstev. Samo osnovna: finance, notranje, zunanje, obramba, pravosodje, zdravje, šolstvo, delo+družina, gospodarstvo+kmetijstvo, energetika. Energetika kot samostojno (strateški interes), gospodarstvo in kmetijstvo združena (oba sta produkcija). Vse drugo (kultura, infrastruktura, javna uprava, digitalna preobrazba) se združi z osnovnimi — ali popolnoma ukine kot samostojen resor. Manj ministrstev = manj državnih sekretarjev, kabinetov, generalnih direktorjev.
→ Estonija (11 min.) · Švica (7 min.) · 6. steber Straže
03
Ukinitev podvojenih agencij
Audit vseh agencij in skladov. Vse, kar opravlja podobno funkcijo, se združi. (Trenutno ~80 javnih agencij — pol jih je redundantnih.)
→ Zgled: Estonija digitalna država · 6. steber Straže
04
Digitalizacija — UiPath + AI
RPA in AI za rutinsko administracijo. Davčna prijava, dovoljenja, zdravstvene kartice — vse digitalno avtomatizirano. Tudi pri Straži že predlagano (glej Stanovanjski poraz).
→ Estonija e-Residency · 6. steber Straže
05
Plače — povezati z zasebnim
Javne plače rastejo MAX z rastjo zasebnih. Konec sistema, kjer javne hitreje. Stop ločeni „kolektivni pogajanji" za javni sektor — uskladitev z gospodarstvom.
→ Skandinavski model · zaupanje med sektorji
06
Davčne olajšave za zasebno gospodarstvo
Enotna 10 % DDV stopnja (6. steber Straže) + znižanje prispevkov za delodajalce za podjetja, ki rastejo. Naj zasebna podjetja imajo več plač za delavce.
→ Madžarska · Irska · Estonija
07
Umik države iz komercialnih sektorjev
Privatizacija ali ukinitev državnih „komercialnih" podjetij, kjer država nepotrebno tekmuje z zasebnimi podjetji (telekomunikacije, gostinstvo, distribucija itd.). 6. steber Straže.
→ Reagan/Thatcher revolucija · slovenska reforma
BOG · DRUŽINA · DOMOVINA Vitka država. Močno zasebno gospodarstvo.
Slovenec, ki dela, naj zasluži več. Slovenec, ki vodi podjetje, naj raste.
„Država služi narodu, ne obratno." (6. steber programa Straže)
Hočeš več takšnih analiz?

Stražarski vestnik

Tedenska analiza tem, ki jih mainstream mediji preskočijo. Brezplačno, brez spama, odjava z enim klikom.

141 naročnikov · 21 izdaj · Bog. Družina. Domovina.
→ Na rešitev